Učna priprava
Vsebinska priprava
Zakaj se razmnožujemo?
Razmnoževanje je pomembno za nastajanje novih potomcev in nadaljevanje življenja na Zemlji.
Organizmi (ne samo rastline) se razmnožujejo na dva načina:
Za nespolno razmnoževanje je potreben le en starševski osebek. Z nespolnim razmnoževanjem lahko v kratkem času nastane veliko število novih osebkov, ki so genetsko povsem enaki starševskim, fenotipsko pa so zaradi vpliva okolja lahko različni. Slabost nespolnega razmnoževanja je, da ne pride do križanja genov in s tem ni možno ohraniti koristnih mutacij.
Pri nespolnem razmnoževanju rastlin torej nastanejo novi osebki iz tistih delov rastline, ki ne vsebuje spolnih celic. Del stebla, korenine ali lista starševske rastline se razvije v celo novo rastlino. Rastline se nespolno razmnožujejo s pritlikami (jagodnjak), potaknjenci (sočnice), zarodnimi brstiči (brstična lilija, česen), gomolji (krompir), koreniko (japonski dresnik), …
V poljedelstvu in vrtnarstvu ljudje izkoriščamo sposobnost rastlin, da se nespolno razmnožujejo, saj na tak način dobimo veliko novih rastlin v zelo kratkem času. To imenujemo umetno razmnoževanje in preprost način tega so tudi potaknjenci. Od starševske rastline odtrgamo list ali poganjek in ga pustimo nekaj časa v vodi. Čez čas bo pognal nadomestne korenine in takrat ga lahko posadimo v zemljo in imamo novo rastlino. Enostaven primer, ki ga razmnožimo na tak način je afriška vijolica, vrba in še mnogo drugih rastlin. Pri pouku pa bomo izdelovali potaknjence sočnic.
Razmnoževanje je pomembno za nastajanje novih potomcev in nadaljevanje življenja na Zemlji.
Organizmi (ne samo rastline) se razmnožujejo na dva načina:
- spolno in
- nespolno (vegetativno).
Za nespolno razmnoževanje je potreben le en starševski osebek. Z nespolnim razmnoževanjem lahko v kratkem času nastane veliko število novih osebkov, ki so genetsko povsem enaki starševskim, fenotipsko pa so zaradi vpliva okolja lahko različni. Slabost nespolnega razmnoževanja je, da ne pride do križanja genov in s tem ni možno ohraniti koristnih mutacij.
Pri nespolnem razmnoževanju rastlin torej nastanejo novi osebki iz tistih delov rastline, ki ne vsebuje spolnih celic. Del stebla, korenine ali lista starševske rastline se razvije v celo novo rastlino. Rastline se nespolno razmnožujejo s pritlikami (jagodnjak), potaknjenci (sočnice), zarodnimi brstiči (brstična lilija, česen), gomolji (krompir), koreniko (japonski dresnik), …
V poljedelstvu in vrtnarstvu ljudje izkoriščamo sposobnost rastlin, da se nespolno razmnožujejo, saj na tak način dobimo veliko novih rastlin v zelo kratkem času. To imenujemo umetno razmnoževanje in preprost način tega so tudi potaknjenci. Od starševske rastline odtrgamo list ali poganjek in ga pustimo nekaj časa v vodi. Čez čas bo pognal nadomestne korenine in takrat ga lahko posadimo v zemljo in imamo novo rastlino. Enostaven primer, ki ga razmnožimo na tak način je afriška vijolica, vrba in še mnogo drugih rastlin. Pri pouku pa bomo izdelovali potaknjence sočnic.
Risbe
Tukaj najdete nekaj risb in slik, ki jih lahko uporabite pri pouku učne ure razmnoževajne rastlin. Z vključitvijo risb in slik v pouk vključite tudi medpredmetno povezovanje z likovnim poukom, saj učenci na tak način spoznajo različne likovne tehnike.
Izdelava potaknjencev
Primer nespolnega razmnoževanja rastlin so potaknjenci, ki jih ljudje uporabljamo za umetno razmnoževanje rastlin. Nekateri sukulenti pa uporabljajo tak način razmnoževanja tudi sami. Če list sukulenta odpade in pristane na zemlji, čez nekaj časa požene korenine in nastane nova majhna rastlina.
Če pa jih želimo razmnoževati sami, moramo le previdno odtrgati nekaj listov od matične rastline. List primemo in nežno premikamo levo in desno in sam se bo odtrgal čisto ob steblu. Če se odtrga na sredini, je veliko manjša verjetnost, da bo iz njega zrastla nova rastlina. Nato jih za dan ali dva postavimo na svetel in suh prostor, da se rana na listu zapre. Če tega ne naredimo je možnost, da nam bo list začel gniti večja.
Če pa jih želimo razmnoževati sami, moramo le previdno odtrgati nekaj listov od matične rastline. List primemo in nežno premikamo levo in desno in sam se bo odtrgal čisto ob steblu. Če se odtrga na sredini, je veliko manjša verjetnost, da bo iz njega zrastla nova rastlina. Nato jih za dan ali dva postavimo na svetel in suh prostor, da se rana na listu zapre. Če tega ne naredimo je možnost, da nam bo list začel gniti večja.
Prazen lonec za rože (ali večjo posodo) napolnimo z zemljo in na vrh položimo odtrgane liste (sposodimo si lahko tudi zemljo kakšne druge lončnice, ki jo imamo doma). Čez nekaj tednov bodo le-ti pognali korenine in nove mlade listke. Prvoten list bo počasi odmrl in odpadel, novo rastlino pa lahko nato učenci odnesejo domov in jo presadijo v lončke.