Učna priprava
Vsebinska priprava
Rastline proizvajajo semena za razmnoževanje. Le-ta pa so zavarovana s posebnimi zaščitnimi in hranilnimi plastmi in vse to skupaj imenujemo plod. Posamezna rastlina lahko proizvede ogromno semen in plodov, tudi do 25 milijonov. Ker je rastlina pritrjena na podlago, bi semena popadala na tla okoli matične rastline, kjer ne bi imela dovolj svetlobe in prostora za rast in zato bi propadla. Da se to ne zgodi, so rastline razvile različne načine za razširjanje semen pri tem pa ima pomembno vlogo tudi plod. Semena in plodovi imajo najrazličnejše priprave s katerimi se čim bolj učinkovito raznašajo po okolici. Razlike v načinu raznašanja pa lahko opazimo že pri videzu.
Veter raznaša semena in plodove, ki so drobni, lahki, opremljeni z dolgimi tankimi dlačicami ali propelerji.
Živali raznašajo plodove, ki so sočni, barviti, dišeči. Te plodove pojedo, neprebavljeno seme pa se izloči z iztrebki nekje daleč stran od matične rastline. Semena ali plodovi pa so lahko opremljeni tudi z raznimi kaveljčki ali zobci, ki se oprimejo živalske dlake. Čez čas nato odpadejo iz živali in se znajdejo v popolnoma novem okolju. Tretji način, ko plodove raznašajo živali pa je delanje zimske zaloge. Tako si glodavci shranijo lešnike, orehe, želode, ki niso prav nič barviti in dišeči, vsebujejo pa veliko hranilnih snovi. Nekaj jih sicer pojedo, veliko pa jih ostane skritih po različnih skrivališčih, kjer nato kalijo.
Nekatere plodove raznaša voda. Primer tega je kokos, ki ima debelo lupino, ki je nepremočljiva, notri pa je dosti zraka, da plod plava.
Nekatere rastline pa imajo svoje načine za razširjanje, in sicer so zgrajeni tako, da se ob zrelosti sunkovito odprejo in izstrelijo semena stran od matične rastline (nedotika).
Semena so trajna, odporna oblika v življenju rastline. Ko seme pride v novo okolje torej ne kali takoj, ampak počaka na ugodne razmere. Kljub velikemu številu semen, pa jih do odrasle rastline pride le nekaj. Vsaj semena ne padejo na plodna tla, jih pojedo živali ali preprosto ne vzkalijo. Nekatera vzkalijo a rastlinica, ki more kljubovati vsem možnim vremenskim razmeram, lahko hitro propade. Potem pa morajo tekmovati še z drugimi rastlinami za prostor, vodo, svetlobo in mineralne snovi. Preživijo tako le najuspešnejše in najbolj zmogljive rastline.
Kljub temu, da rastline porabijo ogromno energije in snovi za spolno razmnoževanje, se jim na dolgi rok to splača, saj ima vrsta zaradi raznovrstnosti, ki jo pridobi s spolnim razmnoževanjem, več možnosti da preživi v okolju, ki se nenehno spreminja.
Veter raznaša semena in plodove, ki so drobni, lahki, opremljeni z dolgimi tankimi dlačicami ali propelerji.
Živali raznašajo plodove, ki so sočni, barviti, dišeči. Te plodove pojedo, neprebavljeno seme pa se izloči z iztrebki nekje daleč stran od matične rastline. Semena ali plodovi pa so lahko opremljeni tudi z raznimi kaveljčki ali zobci, ki se oprimejo živalske dlake. Čez čas nato odpadejo iz živali in se znajdejo v popolnoma novem okolju. Tretji način, ko plodove raznašajo živali pa je delanje zimske zaloge. Tako si glodavci shranijo lešnike, orehe, želode, ki niso prav nič barviti in dišeči, vsebujejo pa veliko hranilnih snovi. Nekaj jih sicer pojedo, veliko pa jih ostane skritih po različnih skrivališčih, kjer nato kalijo.
Nekatere plodove raznaša voda. Primer tega je kokos, ki ima debelo lupino, ki je nepremočljiva, notri pa je dosti zraka, da plod plava.
Nekatere rastline pa imajo svoje načine za razširjanje, in sicer so zgrajeni tako, da se ob zrelosti sunkovito odprejo in izstrelijo semena stran od matične rastline (nedotika).
Semena so trajna, odporna oblika v življenju rastline. Ko seme pride v novo okolje torej ne kali takoj, ampak počaka na ugodne razmere. Kljub velikemu številu semen, pa jih do odrasle rastline pride le nekaj. Vsaj semena ne padejo na plodna tla, jih pojedo živali ali preprosto ne vzkalijo. Nekatera vzkalijo a rastlinica, ki more kljubovati vsem možnim vremenskim razmeram, lahko hitro propade. Potem pa morajo tekmovati še z drugimi rastlinami za prostor, vodo, svetlobo in mineralne snovi. Preživijo tako le najuspešnejše in najbolj zmogljive rastline.
Kljub temu, da rastline porabijo ogromno energije in snovi za spolno razmnoževanje, se jim na dolgi rok to splača, saj ima vrsta zaradi raznovrstnosti, ki jo pridobi s spolnim razmnoževanjem, več možnosti da preživi v okolju, ki se nenehno spreminja.
Delovni list
Spodaj si lahko prenesete delovni list na temo semena in plodovi. Na delovnem listu so fotografije različnih plodov, učenci pa morajo zapisati kateri rastlini plod pripada, kako se razširja in zakaj tako misli. Delovni list je dolg dve strani in primerov je veliko. Uporabite lahko tudi le prvo stran in že to je dovolj.
Risba
Naredi si semensko zbirko
Z učenci lahko na enostaven način izdelamo semensko zbirko oz. banko. Učenci za domačo nalogo od doma prinesejo najrazličnejša semena, vedeti pa morajo kateri vrsti semena pripadajo. Nato skupaj izdelamo škatlo kamor zložimo semena, lahko v vrečki ali izven nje, paziti moramo le na to, da ne zamešamo semen. Škatlo za shrambo semen lahko izdelajo tudi na naravoslovnem dnevu ali pri tehniki in tako vpeljemo še medpredmetno povezovanje naravoslovja in tehnike.
V enem predalčku zberemo vsa semena paradižnika, v drugem paprike in tako naprej. Ta semena lahko nato vsako leto posadimo na šolskem vrtu in učenci bodo z zanimanjem opazovali kaj je zrastlo iz njih, naredimo lahko tudi primerjavo med različnimi vrstami, pridelke pa nato porabimo pri pouku gospodinjstva. |